Connect with us

Polítika

Durante Kampaña, Ramos-Horta Husu ParPol Konsolida Dame, Fraternidade Umana no Demokrasia

Published

on

Hatutan.com, (12 Abríl 2023), Díli- Prezidente Repúblika (PR), José Ramos-Horta, apela bá partidu polítiku (ParPol) sira atu mantein konsolida dame, fraternidade umana no demokrasia durante kampaña eleisaun parlamentár 2023.

Lee Mós : Igreja Husu ParPol ho Sidadaun Hotu Sai Badaen Bá Pás, Fraternidade Umana no Demokrasia

Xefe Estadu hato’o nia deklarasaun ne’e bainhira sai orador prinsipál iha semináriu Nasionál Eleisaun Pasifika ne’ebé organiza husi Comissão Nasionál das Eleições (CNE) ho tema “A Fraternidade Humana Como factor Essencial para a Consolidação da Paz e da Estabilidade Democrática”.

Advertisement

Semináriu Nasionál Eleisaun Pasifika, Kuarta (12/04/2023). Foto/Elio dos Santos da Costa

Prezidente Repúblika, José Ramos-Horta hateten, bá partidu polítiku sira atu iha kampaña eleisaun parlamentár 2023 tenke halo diskursu no intervensaun ho programa polítika bá tinan lima mai, tamba rai id- ne’e, sosiedade ida-ne’e enfrenta dadaun no sei enfrenta tan situasaun defisil iha tinan sira mai ne’e tamba impaktu husi situasaun global.

Nia afirma, fator umanu mak sai difikuldade atu ema kontrola nia an hasoru violensia, tanba ne’e bá ema hotu ne’ebé envolve an iha polítika no partidu polítiku, liu-liu ba lider sira labele hakilar ho lian kroat sira, maibé ko’alia programa bá povu atu bele tulu sidadaun sira partisipa iha festa demokrásia ne’e ho dame.

“Iha ita nia rain, ita iha posibilidade, ita kontinua mantein Timor-Leste hanesan illa bá pás, refújiu bá pás, refújiu bá fraternidade. Laiha razaun para violénsia, maske ita-nia Estadu bele fraku, no ita-nia instituisaun sira bele fraku, Timor-Leste laiha problema hanesan presigasaun polítika, laiha prezu polítiku, laiha jornalista prezu, laiha akademi prezu, laiha intelektual prezu, laiha tortura, laiha deskriminasaun ofisiál ka mesmu la’ós ofisial bá grupu minoritários, laiha deskriminasaun no rezeisaun bá grupu oi-oin ne’ebé konsidera vulneravel, pelu kontrariu Estadu buka apoiu grupu sira ne’e,” Prezidente Repúblika José Ramos-Horta iha serimónia nasionál eleisaun pasífika ne’ebé organiza husi CNE, iha Salaun CNE Laline Lariguto, Kuarta (12/04/2023).

Xefe Estadu hatutan demokrásia iha Timor-Leste nu’udár demokrasia ida real, iha debate livre, no konfrontasaun  ideia, atake pesoál iha no lolós ladevia halo, ida-ne’e mós hatudu duni Timor-Leste la iha líder ida ema la dezafia nia.

Bá STAE Xefe Estadu dehan, parte téknika Administrativa, organizasaun eleisaun tenke 100% di’ak, no STAE tenke halo informasaun kada oras 24 depois haree bá povu, CNE institutusaun rua ne’e ho imi nia hahalok ne’ebé profisionál, kualidade ne’ebé tranparente onestu ne’e bele prevene ona konflitu.

“Ha’u iha konfiansa absuluta iha integridade profisionalizmu, instituisaun eleitorál. Há’u konfiansa iha líder polítiku partidaria sira,  se ondra ita-nia história, memória it- nia heroi sira, iha respeita ita-nia povu, respeita ita-nia viziñu sira, komunidade internasionál para halo eleisaun ne’e lolós,” Ramos-Horta hateten.

Advertisement

Prezidente CNE, José Agostinho Belo hateten, objetivu importante hosi konferénsia Nasional ida-ne’e maka kona-bá elisaun pasifika ne’ebé sei akontese iha loron 21 fulan-Maiu 2023. Elisaun sai sasukat ida parte husi demokrásia.

Semináriu ne’e la’ós buat foun hodi halo preparasaun bá iha eleisaun tuir mai, desde uluk iha elisaun prezidensiál nian, halo paktu unidade nasionál iha ne’eba introdus mos kultura Timor-Leste nian atu bele garante eleisaun ida lao ho dame no iha estabilidade nasionál.

“Ho faternidade umana ne’ebé Timor-Leste adopta ona no hola parte bá, ita sente dehan ida ne’e sei sai realidade, ita introdús ida-ne’e bá ita-nia eleisaun ida ne’ebé mai, elisaun tenke la’o di’ak ho pás, estabilidade no respeita malu,” Prezidente CNE José Agostinho Belo hateten.

ekretáriu jerál Movimentu Libertasaun bá Povu Maubere (MLPM),  Jose Domingus Martins Belak

Jekretáriu jerál Movimentu Libertasaun bá Povu Maubere (MLPM),  Jose Domingus Martins Belak. Foto/Lazaro Pereira Quefi

Iha biban hanesan, Sekretáriu jerál Movimentu Libertasaun bá Povu Maubere (MLPM),  Jose Domingus Martins Belak, bá Hatutan.com argumenta katak, labele alerjia fali bá demokrasia tamba primeiru  tenke simu konsekuénsia maka tuir mai atu bele  kontribui ba pás, estabilidade no demokratiku.

Nia dehan, festa demokrasia saida de’it sei mosu dezafiu oioin  iha kualkér eventu eleisaun prezidensiál no eventu eleisaun parlamentár no seluk tan. Mas bá MLPM  konsidera dehan demokratiku ne’e dehan demokratiku  Pasífiku, demokratiku ba pás estabilidade no rekonsiliasaun. Tan ne’e, partidu polítikus maka sai hanesan edukadór  áa festa demokrasia ne’e rasik para kontribui bá pás no estabilidade bazeia bá rekonsiliasaun Timor nian.

Advertisement

Sekretaria jerál MLPM afirma  katak povu tomak iha territóriu Timor-Leste bele ezerse sira-nia direitu tomak hodi hili partidu ida ne’ebé mai ho programa benefísiu povu.

MLPM mós apela ba povu maubere katak festa demokrasia ne’e povu ninian, povu se ezerse bá rasusinu, tamba ne’e povu tenke vota ho konsiénsia vota bá moris di’ak.

Partidu Unidade Dezenvolvimentu Demokrasia (PUDD) nia haree fali atak buat ida unidade ne’e importante tebes tanba unidade iha mak ita haree pás no estabilidade. Maibé kuandu unidade la iha maka hamosu dezafiu ka konfrontu oioin.

Vise koordenadór PUDD Munisípiu Díli, Zeferino.

“Ha’u senti iha perspetiva politika la hanesan tanba ida-idak ho nia programa no planu rasik. Maibé ita ko’alia kona-bá prosperidade ben-estar bá povu no dezenvolvimentu nasaun ne’e hanesan de’it,” Vise koordenadór PUDD Munisípiu Díli, Zeferino Gomes hateten.

PUDD nia moto ne’ebé mak iha katak hamutuk sei sai forte no susesu, signifika sei konvida partidu boot sira hotu para oinsá  nafatin hakuak povu sira hotu no kore povu sira hosi ki’ak no mukit.

PUDD husu bá polítiku sira katak maturidade polítika ne’e importante tamba ne’e bainhira to’o tempo kampaña sa’e iha palku leten labele ataka bá ema nia personalidade, maibé tenke foku bá planu programa bá povu ho nasaun moris di’ak.

Advertisement

Jornalista: Vito Salvadór/ Lazaro Pereira Quefi

 

 

Advertisement

Polítika

SEKOMS Nia Knaar La’ós Tenke Tuituir PM Xanana Nia Viajen Sira

Published

on

By

Hatutan.com, (27 Abril 2026), Díli– Membru Parlamentu Nasionál husi Bankada FRETILIN,  Antoninho Doutel Sarmento, hateten Sekretáriu Estadu Komunikasaun Sosiál (SEKOMS) Expedito  Dias Ximenes nia servisu ka nia knaar importante mak halo revizaun ba lei komunikasaun sosiál, apoia dezenvolve mídia sira  no fasilita formasaun ba jornalista, la’ós tenke tuituir hela de’it Primeiru-Ministru Kay Rala Xanana Gusmão nia viajen sira iha rai laran no rai-li’ur.

(more…)

Continue Reading

Polítika

PGR Avoka Inkéritu Kazu Korrupsaun Sira iha CAC, Xanana Gusmão: Baze Bá Reforma Justisa

Published

on

By

Hatutan.com, (16 Abríl 2026), Díli– Primeiru-Ministru Kay Rala Xanana Gusmão, hateten dezintendimentu  Komisáriu Komisaun Anti Korrupsaun (CAC-sigla portugés), Rui Pereira dos Santos ho Prokuradór Jerál Repúblika (PGR)  Nelson de Carvalho, baze  bá atu reforma setór Justisa.

(more…)

Continue Reading

Polítika

Buka Dalan Rezolve Dezentendimentu Komisáriu CAC ho PGR

Published

on

By

Hatutan.com, (15 Abríl 2026), Díli – Ministru Justisa, Sérgio da Costa Hornai, hatete katak sei buka dalan atu rezolve dezentendimentu ne’ebé mosu entre Komisáriu Komisaun Anti-Korrupsaun (CAC-sigla Protugés)  Rui dos Santos Pereira ho Prokuradór Jerál Repúblika (PGR)  Nelson de Carvalho.

(more…)

Continue Reading

Trending